Vas Bani se prvič omenja leta 1139 kot Ligusel. Leta 1619 arhivske listine navajajo, da sta v kraju živela neki Matija Ban, po njem je verjetno vas dobila novo ime, ter Luka Hribar. Sredi vasi je v sklopu vojašnice cerkvica, ki je bila nekoč zasebna kapela družine Ustia. Posvetili so jo svetemu Florijanu, 4. maja 1735, obnovili pa leta 1858.

Cerkvica je večkrat menjala lastnika, zadnji je bil iz družine Burgstaller. Končno je prešla v državno last. Po zgraditvi vojašnice leta 1933 je cerkvico upravljal vojaški kaplan, ki je maševal ob nedeljah tudi za vaščane. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za skladišče. Ponovno so jo odprli in posvetili za bogoslužje 16. oktobra 1954. Od tedaj skrbi zanjo openska župnija. Cerkev svetega Florijana je majhna in preprosta vendar v svoji preprostosti izžareva snažno urejenost  in sakralno lepoto.

Notranjost cerkve je enoladijski prostor z lepo sliko svetega Florijana na prednji steni in preprosto oltarno mizo. Na steni so postaje križevega pota.

Slika svetega Florijana je iz leta 1992. Po originalu neznanega avtorja avstrijske slikarske šole iz 18. stoletja jo je narisal akademski slikar in restavrator Marko Jakše iz Ljubljane.

Vsako nedeljo vabi k slovenski sveti maši majhen zvon, ki so ga cerkvi podarili sorodniki Mària Vidalija, ki je tragično preminul v prometni nesreči.

Za cerkev z veliko ljubeznijo skrbita zakonca Pavle in Zdenka Vidau. Vernike pri Banih povezuje v prijazno in izredno prijetno oltarno skupnost globoka vera, ljubezen do domače cerkve, ter zavzetost za lepo bogoslužje.