Župnija sv. Jerneja apostola na Opčinah je ena najstarejših župnij na Tržaškem. Ustanovil jo je tržaški škof Rinaldo Scarlichio leta 1622, prijatelj ljubljanskega škofa Tomaža Hrena in po njegovi smrti tudi njegov naslednik. Zato s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da so škofa Scarlichia pri ustanovitvi openske župnije vodili poleg navodil Tridentinskega cerkvenega zbora tudi jezikovni razlogi. Zdi se, da je hotel škof dati slovenskim vernikom v tržaški okolici večjo možnost za opravljanje cerkvenega življenja v domačem jeziku. V novo župnijo, ki je tako postala pražupnija, je vključil poleg Opčin še slovenske vasi na obrobju Krasa: Trebče, Bane, Ferluge, Piščance, Kontovel, Sv. Križ in Prišče, ob morju pa Rojan, del Barkovelj in Grljan. Do tedaj so bili verniki teh naselij pod stolnim kapitljem pri sv. Justu v Trstu.

Opčine so imele svojega duhovnika ali vikarja po nekaterih virih že od leta 1338 dalje, njihov prvi župnik pa je postal istrski Hrvat Krištof Radoevich, ki je dobro obvladal jezik svojih vernikov (slovenskega duhovnika škof verjetno ni imel!). Ker se je število vernikov s časom povečalo in je bila župnija prevelika, so se od nje odcepile vasi: Grljan, Sv. Križ, Kontovel, Rojan in Trebče. Leta 1910 je župnija imela 2167 prebivalcev.

V Napoleonovih časih, ko je župnikoval Matija De Jurco, je bilo cerkveno življenje izredno razgibano. Pod njegovim vodstvom so Openci začeli graditi sedanjo župnijsko cerkev in novo pokopališče, poživili so cerkveno petje ter ustanovili župnijsko šolo za mladino, ki je delovala nad 70 let, vse do leta 1869 ko je šolo prevzela tržaška občina.
Župnija je leta 1832 postala dekanija, kar je v bistvu še danes.

Najusodnejša leta za openske vernike pa so bila leta od začetka prve svetovne vojne do konca druge, ko je bil tukajšnji župnik zelo spoštovan duhovnik Andrej Zink (1912 – 1949). V dobi fašizma, posebno pa v času nemške okupacije, je branil svoje vernike in dosegel, da Opčine niso bile med vojno požgane in uničene. Kljub njegovemu prizadevanju pa vojna vihra ni prizanesla ne kraju ne ljudem, Openci so blagega župnika ohranili v najlepšem spominu in po njem poimenovali župnijsko središče ob cerkvi v Župnijski dom Andreja Zinka.

4. decembra 1966 je škof Antonio Santin s posebno listino razdelil župnijo v dva dela. Osrednji del kraja s pretežno slovenskimi verniki je ostal v starem delu župnije sv. Jerneja, v jugozahodnem delu Opčin, kjer so v večini italijanski verniki, pa je bila ustanovljena nova župnija s sedežem v cerkvi Marije kraljice sveta v Kraški ulici. Stari, slovenski del župnije so leta 1991 prevzeli v oskrbo salezijanci, za italijanske vernike pa skrbi poseben, od škofa imenovan italijanski kaplan.

Župniki od ustanovitve župnije

Openska župnija se ponaša s častitljivo in bogato preteklostjo. To dokazuje tudi dolga vrsta župnikov, ki so vse od njene ustanovitve (davnega leta 1622) skrbeli zanjo.

1. Radoevich Krištof 1622 - 1632
2. Baiardi Franc 1632 – 1640
3. Spincich Matija 1641 – 1654
4. Cisterna Jožef 1654 – 1672
5. Pertout Simon 1672 – 1688
6. Baiardi Anton 1688
7. Marchesetti Anton 1688 – 1720
8. Bevilacqua Anton 1720 – 1764
9. Dekleva Matija 1765 – 1784
10. Probst Nikolaj 1784 – 1797
11. De Jurco Matija 1797 – 1823
12. Černe Jakob 1823 – 1836
13. Pašič Martin 1837 – 1868
14. Černe Franc 1868 – 1879
15. Vancina Filip 1879 – 1882
16. Čebular Franc 1882 – 1902
17. Slavec Ivan 1903 – 1912
18. Zink Andrej 1912 – 1949
19. Silvani Natal 1950 – 1968
20. Žerjal Viljem 1968 – 1991
21. Štrubelj Zvone 1991 – 2000
22. Pohajač Franc 2000

Duhovni poklici v župniji

Za zavzeto dušno pastirsko delo openskih župnikov in kaplanov pričujejo tudi duhovni poklici v župniji. Žal so na voljo zbrani podatki samo za duhovnike, ne pa tudi za redovnike (brate) in redovnice.

1. Daneu Leopold, Drnjackov
2. rovatin Anton, Bekarjev
3. Jurca Leopold
4. Malalan Franc
5. Malalan Tomaž, Daminkov
6. Malalan Franc, Srpkov
7. Vidau Anton, Čebanov
8. Vidau Josip, Flifcev
9. Vidau Jožef, Drikov
10. Ukmar Jakob, Flifcev

Povzeto po knjigi prof.Ivana Artača: Opčine, zgodovinski oris župnije