Župnijska cerkev sv. Jerneja apostola je zgrajena v dekadenčnem baročnem slogu. Nad mogočnim pročeljem, kjer je glavni vhod, se dviguje 35 metrov visok zvonik. Cerkev je posvečena apostolu svetemu Jerneju. Kdaj je bil izbran za župnijskega zavetnika ni znano, bil pa je sv. Jernej v oltarju že v najstarejših cerkvicah, ki so stale na tem kraju.  

Kratek pogled v dolgo zgodovino

Že v 10. stoletju so Opčine dobile prvo majhno cerkveno znamenje s pokopališčem prav tam, kjer je današnja cerkev. Pozneje so na pokopališču postavili majhno zidano kapelico, ki je služila svojemu namenu do leta 1438. V letih 1438 -1442 so to kapelico povečali v majhno cerkev. Povečavo so narekovale nove bogoslužne potrebe; Opčine so namreč takrat postale vikariat. Leta 1622 je tržaški škof Rinaldo Scarlichio povzdignil Opčine v župnijo in naročil vaščanom, da cerkev povečajo in preuredijo, da bo primerna za središče nove župnije. Sedanjo podobo pa je cerkev dobila v Napoleonovih časih. Prenovo je vodil župnik Matija de Jurco. Leta 1800 so začeli z gradnjo. Od stare cerkve so ohranili le zidove, kjer je današnja zakristija. Glavnino cerkve pa so zasnovali prek starega pokopališča. Cerkev so dokončali leta 1805. Blagoslov nove cerkve je opravil škof Gaetano Buset, povsem končano pa je posvetil škof Anton Leonardis šele 28. novembra 1823. Nova cerkev je bila za tisti čas dovolj velika in primerna. Ponašala se je z orglami, križevim potom in štirimi stranskimi oltarji.

Notranjost svetišča

Notranjost svetišča je enoladijski prostor dolžine 28,80 m, širine 12 m in višine 11 m. Ladja se končuje v 8 metrski kvadratasti prezbiterij brez apside. Cerkveni strop je rahlo šilasto obokan ter vzdolž ladje  neposlikan, enako tudi stene. Oltarjev je pet: veliki oltar sv. Jerneja in štirje stranski. Veliki (glavni) oltar je najbolj dovršeno umetniško delo v cerkvi. Je iz belega in črnega marmorja. Relief dveh krilatih angelov na antipendiju, ki držita trnovo krono v rokah, kaže na verjetnost, da je oltar prvotno bil namenjen za češčenje svetega Križa. V sredini oltarja kraljuje velika oljnata podoba svetega Jerneja, ki v spremstvu angelov prosi za domačo vas.  Cerkev in vas sta na oljnati sliki že v sedanji obliki, kar dokazuje, da je umetniško delo iz novejšega časa. Ob strani sta večja marmornata kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Roze Viterbske.

	Tabernakelj iz večbarvnega marmorja je poznejše delo, ter je nadomestil starega, ki je danes na oltarju Device Marije.

Oltar svetega Jožefa in oltar svete Ane na desni strani, sta iz cerkve svetega Antona Padovanskega v Trstu, ki so jo leta 1828 podrli in začeli z gradnjo sv. Antona Novega.

Drugi pa prikazuje sveto Ano, kako vzgaja hčerko Devico Marijo. Oba oltarja imata tudi lep antipendij (prednja stran oltarne mize) z ustreznima reliefoma.

Na levi strani je ťnajmlajšiŤ oltar iz leta 1921, posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu,  spredaj pa baročni oltar Device Marije z Detetom. Na vrhu oltarnega loka je manjša slika na platnu, kjer je neznani umetnik upodobil zadnjo večerjo.

Cerkvena ladja ima ob straneh križev pot z običajnimi podobami v okvirih, ki kažejo bolj starinsko kot umetniško vrednost.

Na desni strani pred prezbiterijem je večji kip fatimske Matere Božje, ki ga nosijo po Opčinah ob vsakoletni marijanski procesiji. Na desni strani ladje, tam kjer je bil nekoč stranski vhod je sedaj nova krstilnica s krstnim kamnom.

Strop pravokotnega prezbiterija je lepo poslikan

Jaslice, vgrajene v drevo življenja

Povzeto po knjigi prof. Ivana Artača: Opčine, zgodovinski oris župnije